Zaposlitveni razgovor

close

Popravila si je gubo na svetlo modri srajci z belimi črtami in želela si je, da se ji blago ne bi lepilo na hrbet. Motorček klime je brnel tam nekje v kotu, kjer se je izmikal njenemu pogledu. Sedela je na sterilno belem stolu, ki je nudil oporo vrsti pred njo. Na vrsti je bila očitno med zadnjimi. Ni upala pogledati na uro, da bi videla, kako dolgo že čaka. Videla je prihod in odhod vsaj šestih posameznic. Mogoče pa je sem in tja hodila samo ena – vse so bile videti isto. Črne pete, kožne nogavice, temno modro krilo, ki je segalo do kolen, bela srajca, zatlačena pod krilo, napudran vrat, napudran obraz, rdeča šminka, črno črtalo, ravni rjavi lasje, speti v popolno, debelo figo na vrhu glave. Draga ura in usnjena torbica nekega italijanskega dizajnerja. Še parfum je dišal isto ob vsakem pretoku zraka, ki so ga dopuščala vrata. Svoje potne dlani si je obrisala v temno modre raztegljive hlače in ocenjevala sijaj svojih gležnjarjev. Niso se ji zdeli najbolj sijajna izbira. Vrata pisarne so se odprla. »Pozdravljeni, bi morda želeli kavo ali čaj?« je vprašal prijazen glas mladega gospoda v obleki. Če že ni mogla zamotiti svojih misli, bi lahko zamotila vsaj svoje roke. »Kavo prosim. Z mlekom.« Gospod, ki je bil že na pol obrnjen na poti nazaj k vratom pisarne, se je obotavljivo obrnil v drugo smer in izginil nekam na konec hodnika. Vrnil se je čez nekaj minut in opravičujoče priznal, da jim je zmanjkalo mleka. »Potem pa čaj, prosim.« Mehanično se je obrnil na petah in izginil, enako kot prej. Vrata so se odprla in ven je stopila posameznica sedem ali pa ena posameznica že sedmič. Gospod se je vrnil: »Se res opravičujem, ampak žal tudi čaja nimamo. Vam lahko ponudim kaj drugega?« Potem bi pa samo delovno mesto. Delovno mesto bi bilo super. A se je bala izreči na glas, ker jo je bilo strah, da se bo vrnil čez nekaj minut in ji obžalujoče rekel, da ga nimajo. Razumevajoče je odkimala. Ni opazila, kdaj je izginil in naposled je le sledil trenutek najave njenega imena. Vstala je, si poravnala srajco, vzdihnila, pred vrati malenkost postala, si nadela resen izraz in vstopila.

Se nadaljuje ...

Nedaleč stran open_in_new