Punčka

»Mami mami, scat me!«

»Lulat se reče.«

»Ati nikoli ne reče lulat, svojim kolegom vedno reče, da gre scat!«

Pogledam jo in ji ne povem, da je njen ati kreten. Pustim ji, da je v njenih očeh še vedno junak, ker so njene oči edine, ki ga vidijo kot junaka. Pustim mu to. Pustim obema. Vprašanje časa je, kako dolgo ga bo še imela rada. Čeprav verjetno na neki ravni nikoli ne nehaš imeti rad svojih staršev, ne glede na to, kakšne rane ti povzročijo. Najbrž želimo vsi imeti popolno družino, ali pač?

Odmislim, da bo verjetno prezgodaj vedela vse o fuku, kurcih in alkoholu. Če že ne ve. Nimam pojma, zakaj njen »ati« časa z njo ne preživlja samo z njo in zakaj jo vlači po teh groznih gostilnah. Verjetno, ker je to edini način, na katerega zna preživljati čas. Že brez teženja sem dovolj velika kuzla, ki mu je zjebala življenje in mu vzela vse, kar je imel, čeprav sem v resnici pobrala samo svoje stvari. Ko sem odhajala, je za mano vpil, naj me bo sram, ker je zame zapravil toliko časa, vendar nikoli nisem čutila, da sem mu dolžna kar koli, saj sem tudi jaz zanj zapravila vsaj toliko časa, kot ga je on zame.

»No, pojdi lulat,« ji rečem in opazujem, kako njene tanke noge, ovite v pink triko, ki se končuje nad gležnji, odtečejo stran.

Medtem ko jo čakam, s čevljem drsam po drobnem pesku in vanj rišem nedoločne vzorce. Vreče, polne hrane in oblačil, zraven mene na klopi, šemečejo v vetru. Ne čakam je dolgo.

»Mami, na vratih veceja je pisalo Severina je prasica.«

Nekje v glavi me zaboli. »Kaj sem rekla o …«

Prekine me: »S kamenčkom sem prepraskala p in r. Upam, da bo Severina to videla.«

Pogledam jo in presune me. Nalahno jo sunem v ramo. »TI si asica!«

Na glas se zareži, nato pa steče nazaj k igralom in se brezskrbno spušča po toboganu, prispodobi mojih dni v zadnjih nekaj mesecih.

Medtem ko se igra, štejem modrice na svoji levi roki. Ne preštejem jih niti polovico, ko name pade senca.

»Še en, ki te tepe, kaj?«

Ozrem se h glasu, ki pripada moji mami, ki potisne vreče nekam na stran, da se lahko usede blizu mene in brez premisleka vdre v moj osebni prostor. Smrdi po alkoholu in čikih ter si prižiga novega. Svoje vloge nikoli ni izpolnjevala pretirano dobro.

»Mama … ugasni to. Ne moreš pred otroki …«

»Mene je tvoj stari tepel pred tvojimi očmi … pa te ni izučilo.«

»Niso od tepenja,« rečem, ampak preden ji lahko razložim, od česa zares so, v vidno polje ujamem hitre korake v pink trikoju, ki se bližajo vedno hitreje.

»Mami mami, tisti fantek tam je rekel, da je moj ati kreten!«

Po obrazu ima rdeče lise, oči polne solz, sluzast smrkelj pa si utira pot iz leve nosnice in grozi, da se bo razlezel po njeni sveže oprani majici. Pogledam v smeri igral, kjer takoj zaznam dečka, ki z radovednostjo opazuje, kaj se dogaja in čaka na mojo reakcijo.

Ne vem, ali bi mu tisto rdečo lopatko, ki se je oklepa, izpulila iz roke in ga z njo udarila po glavi ali mu čestitala.

»Veš da ni tega tako mislil, samo grdo govori, ker te želi razjeziti! Kar pojdi se lepo igrat nazaj!« se trudi mama z eno roko tolažiti, z drugo pa iz svoje torbice izbrskati paket robčkov.

Še vedno gledam dečka. Stisnem ustnice. High five, mali. High five.