Vstala je zgodaj, pojedla zdrav zajtrk in ob branju časopisa spila svoj običajni americano. Oblekla si je
temno vijolične enodelne kopalke, čez navlekla kratke črne hlače, obula športne copate in se v jutranjem
hladu odpravila na poživljajoč tek po obali. Ko je na zapestni uri številčnica pričela utripati z
zavidljivim časom, se je ustavila, naredila nekaj razteznih vaj, nato pa sezula športne copate, slekla
kratke črne hlače in elegantno skočila v morje. Plavala je, vse dokler se na plaži niso pojavili drugi
ljudje – takrat se je sprehodila nazaj do hiše. Pripravila si je ledeni čaj, zdrav prigrizek in se na kratko
oprhala. Dolge rjave lase si je razčesala, nato pa si jih zvila v mogočno figo na vrhu glave. Oblekla si je
dolgo razvlečeno majico in se sprehodila do omar s čistili. Imela bo čisto produktiven dan, se je odločila.
Prvič po dolgem času je bila v hiši sama, zato si je želela urnik zapolniti čim bolj, saj ni bila
prepričana, da bi znala uživati v vsem mogočnem brezdelju. Pred čiščenjem je še pripravila maso za piškote –
njegove najljubše, saj ga je želela toplo pričakati, ko se bo vrnil nazaj.
Premikala je stvari, jih čistila, čistila površine pod njimi in z nasmehom na obrazu občudovala lesk.
Odločila se je, da ne bo površinska, ampak se bo čiščenja lotila temeljito. Odprla je vse predale v vseh
omarah, iz njih pobrala vse stvari, ki so jih skrivali in vse natančno obrisala. Ko se je sklonila k eni
izmed škatel, da bi jo pospravila nazaj, ji je med dvigovanjem pokrov ostal v rokah, spodnji del pa je padel
na tla in izvrgel svojo vsebino po tleh. Njene dolge noge so se znašle med kupi pisem. Iz gole radovednosti
je enega med pospravljanjem odprla.
Želela si je, da ga ne bi. Pospravila ga je nazaj v ovojnico in s kupa pobrala naslednjega.
Vsa so bila naslovljena z »Dragi«, vsa so bila opremljena s krajem, ki se je od pisma do pisma razlikoval,
in datumom. Vsem so bile priložene tudi fotografije. Ni jih pogledala. Grizla si je ustnice, si zamišljala
manjkajoče odgovore in iskala opravičila. Edino, kar je našla, je bilo pojasnilo, zakaj je pošto vedno
prevzemal on. Zamikalo jo je, da bi šla do poštnega predala v tem trenutku, vendar se je zavedala, da v teh
dneh, ko ga ni, pošte zanj ne bo.
Pisma je pobrala, skrbno zložila nazaj v škatlo, jo zaprla s pokrovom in dala nazaj v predal. Pogledala je
skozi okno in se razjezila, da ga očitno ni dovolj dobro sčistila, saj je pogled na modro odejo zunaj bil
spacan. Nekajkrat je zamežikala in slika se je izostrila. Ko se je razgledala naokoli, se ji je zdelo, da je
delo opravila dobro. Šla je v kopalnico, si nanesla masko za obraz, si trikrat umila roke in šla nazaj v
kuhinjo. Iz hladilnika je vzela maso in jo pričela oblikovati v piškote. Spekla mu bo njegove najljubše, ker
ga ima res rada in si življenja brez njega ne more predstavljati.